Pivka (kraj)
Pivka, koja obuhvaća prostor općine Pivka, na karti ima oblik velikog leptira široko raširenih krila. Glavno naselje kraja je Pivka, Ovo, ujedno i jedino gradsko naselje, općinsko je upravno središte. Istočni dio kraja koji se naziva Zgornja Pivka (Gornja Pivka), omeđen je šumovitim brežuljcima, i postupno se diže na jugoistoku prema 1796 m visokom Snežniku. Zapadni dio Pivke je Košanska dolina koju obrubljuju Brkinsko pobrđe (Brkinsko hribovje) i Vremščica (1027 m). Istočni i zapadni dio Pivke odvojeni su grebenom Tabor (751 m), koji je zajedno s Primožem (718 m) i Osojnicom (820 m) također razvođe između porječja rijeka Pivke i Reke, a time i razvođe obližnjeg Jadrana i vrlo udaljenog udaljeno Crnog mora.
Pivška presihajoča jezera (periodična jezera Pivke)
U Pivki se na relativno malo prostoru nalazi 17 slikovitih, različito velikih i različito postojanih periodičnih jezera. Jezera Pivke nastaju tamo gdje visoke krške vode preplavljuju sve veće i manje udubine i tako nastaju jezera. U njima nalazimo bogat niz biljnih i životinjskih vrsta koje su na drugim podučjima već nestale ili su ugrožene. Istraživači su popisali 182 vrste biljaka, 210 vrsta kornjaša, 106 vrsta leptira i 127 vrsta ptica, a ovdje imaju i svoje stanište velike zvijeri; medvjed, vuk i ris.
Dolina Gornje Pivke (Zgornja Pivka) s
krškim periodičnim jezerima i
poplavljenim područjima (studeni 2000.). Poplave uz korito Pivke
nisu označene.
LEGENDA: 1. jezero i poplavno područje 2. srednji vodostaj Palškog jezera 3. površinski tok između jezera 4. rijeka Pivka s pritokama 5. naselje 6. Dvorac Kalc 7. površina ispod 600 m n.v. 8. površina iznad 600 m n.v. IZVOR: HABIČ, Špela; KOVAČIĆ, Gregor: Intermittent karst lakes of Pivka basin (SW Slovenia) during high waters in November 2000. Acta carsologica, 34/3 (2005) |
Hidrogeološka karta područja periodičnih Pivških jezera
LEGENDA: 1. Krški vodonosnik, 2. Intergranularni vodonosnik, 3. Vrlo slabo propusni slojevi, 4. Stalno površinsko strujanje, 5. Isprekidano površinsko strujanje, 6. Periodično jezero, 7. krško vrelo, 8. krška jama, 9. Ponor IZVOR: PETRIČ, Metka; KOGOVŠEK, Janja: Hidrogeološke značilnosti območja presihajočih Pivških jezer. Acta carsologica, 34/3 (2005.) Pivška Presihajoča Jezera - 4K
Datum objave: 22.3.2021. Autor: Studio Avenir Opis: Naročnik: Občina Pivka, Park Pivška presihajoča jezera Video: Marjan Krebelj, Studio Avenir Glasba: Tomaž O. Rous |
Zeleni Kras Pivka
Datum objave: 20.11.2013. Objavio: Park vojaške zgodovine Pivka Dvorec Ravne - ZeleniKras
Datum objave: 27.10.2021. Autor: Park vojaške zgodovine Pivka Opis: V okviru projekta Razvoj turistične ponudbe v destinaciji Zeleni kras, skrajšano Zeleni kras 5.0 jea Regionalna razvojna agencija Zeleni kras v sodelovanju z Občina Pivka digitizirala in izdelala 3D model dvorca Ravne. Poleg 3D modela dvorca in kašče, so pripravili dva »poizkusa rekonstrukcije« dvorca, iz dveh različnih zgodovinskih obdobij. In sicer ena rekonstrukcija se nanaša na obdobje v 17. st. na podlagi motiva dvorca iz Slave Vojvodine Kranjske, druga rekonstrukcija pa se nanaša na obdobje v 18. st., na podlagi motiva, ki ga je izdelal Johann Leopold Wieser pl. Berg. Tako 3D model kot oba »poizkusa rekonstrukcij« sta uporabljena v spletni aplikaciji »Skriti zaklad dvorca Ravne«, ter v promocijskem filmu o dvorcu Ravne, s katerim želijo njegov zgodovinsko kulturološki pomen približati širši lokalni in turistični javnosti. S pomočjo aplikacije bodo obiskovalci videli kako je dvorec nekoč izgledal, izvedeli pa bodo tudi marsikaj o bogati preteklosti dvorca. Aplikacijo si lahko naložijo neposredno ob dvorcu Ravne in odkrivanje bogate preteklosti se lahko prične. Ob uspešnem zaključku igre vas čaka tudi nagrada. Vabljeni torej k odkrivanju bogate zgodovine dvorca Ravne! |
Park vojne povijesti Pivka, Slovenija
Datum objave: 8.4.2019. Objavio: Park vojaške zgodovine Pivka Opis: Park vojne povijesti nije samo najveći muzejski kompleks u republici Sloveniji, već je i jedini evropski vojni muzej u kojem ćete naći sve, od najstarijih lukova pa do izuzetne zbirke tenkova i vojnih zrakoplova, njemačku vojnu lokomotivu iz 2. svjetskog rata. Vrhunac zbirke predstavlja podmornica koju možete vidjeti i iznutra. Park vojne povijesti kao moderni muzejski centar nudi još mnogo više – muzejski restoran, dobro opskrbljenu muzejsku trgovinu, odmorište za kamp-kućice i više ugodnih pješačkih staza. Šilentabor
Datum objave: 17.3.2022. Autor: Park vojaške zgodovine Pivka Opis. Kratki dokumentarni film o Šilentaboru je pripravila Občina Pivka v okviru čezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV. V njem je orisan pomen grebena Šilentabora, ki je bil poseljen vse od prazgodovine do današnjih dni. Dokazi kontinuirane poselitve so posamezne arheološke najdbe, ki jih v filmu predstavi arheolog dr. Boštjan Laharnar. Produkcija: Arctur d.o.o. Strokovni sodelavci: Ana Čič (Park vojaške zgodovine), dr. Boštjan Laharnar (Narodni muzej Slovenije) Občina Pivka, 2021 |
Grad Prem - primer dobre prakse upravljanja z grajsko kulturno dediščino
Datum objave: 24.4.2021. Objavio: Park vojaške zgodovine Pivka Opis: V okviru čezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija MerlinCV (https://www.ita-slo.merlincv) je Občina Pivka, kot eden izmed projektnih partnerjev pripravila tematski prispevek z naslovom Grad Prem - primer dobre prakse upravljanja z grajsko kulturno dediščino. V njem so opisane zgodovina in razvoj gradu ter raznovrstne aktivnosti, ki jih na Premu v sodelovanju z Goriškim muzejem izvaja TIC Ilirska Bistrica. Kot nov turistični produkt in primer dobre prakse pa je predstavljena tudi digitalizacija gradu, ki jo pripravlja RRA Zeleni kras. Kamera in montaža: Jaka Čelhar |
BRKINSKI ROB
ČEPAN (GRADIŠČE)
Čepan, odn Gradišče je 791 m visok vrh koji se nalazi u planinskom grebenu između Pivke i Šembija. S vrha, koji je sa 791 m ujedno i najviša točka Brkinskog ruba (slo. Brkinski rob), pruža se prekrasan pogled na Brkine, dolinu rijeke Reke, Knežak i druga okolna mjesta, Snežnik i dio Istre.
|
PRIMOŽ NAD PIVKO i ŠILENTABOR
Primož nad Pivko (hrv. Primož nad Pivkom; 718 m) i Šilentabor (751 m) dva su vrha u grebenu koji se proteže od Pivke prema Šembijama (nom. Šembije), a na kojemu je najviši vrh Čepan (791 m). S grebena se pruža pogled na obližnja brda i mjesta – Vremščicu, Nanos, Pivšku kotlinu, greben Javornika, Snežnik (notranjski) i brda iznad doline rijeke Reke.
|
Uspon. S parkirališta u Pivki krećemo prema Primožu nad Pivkom. Ovo područje prošarano je utvrdama koje su izgradili Talijani između dva svjetska rata, a još prije je ovdje podignut rimski obrambeni zid protiv barbarskih prodora s istoka.
Nakon uspona na vrh, spuštamo se markiranom stazom prema Šilentaboru. Put vodi kroz rijetku šumu, grmlje i pašnjake, a mi nastavljamo u smjeru juga stazama i stazama. Prateći makadamski put kroz selo (Šilentabor) ubrzo se dolazi do vrha. |
IZVORI I LITERATURA
HABIČ, Špela; KOVAČIĆ, Gregor: Intermittent karst lakes of Pivka basin (SW Slovenia) during high waters in November 2000. Acta carsologica, 34/3 (2005) (PDF)
PETRIČ, Metka; KOGOVŠEK, Janja: Hidrogeološke značilnosti območja presihajočih Pivških jezer. Acta carsologica, 34/3 (2005.) (PDF)
- Sažetak; Prispevek obravnava značilnosti 17 kraških presihajočih jezer Zgornje Pivke. V času dolgotrajnega deževja v novembru 2000, ko je izmerjena količina dežja več kot trikrat presegala povprečno mesečno količino padavin, se je voda, po več desetletjih, pojavila v vseh jezerih. Izjemoma so bile poplavljene tudi številne druge manjše kraške globeli, kjer ojezeritve še niso bile dokumentirane. S pomočjo terenskih meritev in interpretacijo letalskih posnetkov so bili izmerjeni vodostaji in površine jezer ter prostornina vode v njih.
PETRIČ, Metka; KOGOVŠEK, Janja: Hidrogeološke značilnosti območja presihajočih Pivških jezer. Acta carsologica, 34/3 (2005.) (PDF)
- Sažetak; Poseben hidrološki pojav zahodnega dela kraškega masiva Javornikov so presihajoča Pivška jezera. Za celotno območje je značilna tesna povezava podzemnih in površinskih voda. V kraškem vodonosniku se vode pretakajo večinoma podzemno, ob močnejših in dolgotrajnejših padavinah pa se nivo podzemne vode dvigne in voda se na številnih mestih preliva na površje. Tako postanejo aktivni občasni kraški izviri ob reki Pivki, z vodo pa se napolnijo tudi kraške depresije in nastane večje število presihajočih kraških jezer. Nekatera se pojavljajo dokaj pogosto in imajo vodo tudi do pol leta, večinoma pa so bolj redka ali so zalita samo izjemoma v času močnejših poplav. V članku so predstavljene hidrogeološke značilnosti območja, ki se odražajo v režimu pretakanja kraške vode in načinih njenega pojavljanja na površju.