VELIKA GORA
Područje: Krške visoravni (planote) Slovenije i Hrvatske
Grupa: Notranjsko - dolenjski plato
Država: Slovenija
Najviši vrh: 1254 m
Koordinate najvišeg vrha:
Grupa: Notranjsko - dolenjski plato
Država: Slovenija
Najviši vrh: 1254 m
Koordinate najvišeg vrha:
|
Velika gora je srednje visoka planina, vijenac vrhova na području općina Ribnica, Sodražica i Loški Potok. Uglavnom je građena od vapnenca u južnoj polovici (najviši vrhovi dosežu između 1200 i 1300 m nadmorske visine), a u sjevernoj polovici uglavnom od dolomita (najviši vrhovi dosežu između 900 i 1100 m nadmorske visine). Tu su potoci s glavnim tokom Bistrice u prošlosti snažno transformirali doline u uske klance (slov. vintgarje) sa slapovima i ispunjavali nizvodne doline velikim količinama šljunka (Kadice, Ribniška dolina).
Na prijelazu u južni, vapnenački svijet, padine postaju sve strmije i više, a također ovdje pada najveća količina oborina na širem području. Zbog poniranja vode u krški teren, voda teče podzemno do snažnih izvora u samom podnožju planine (vrela, odn. izvori rijeka Ribnice i Rakitnice) i u rijeku Kolpu. (slovenski naziv za snažno krško vrelo koje izvore ispod strme padine obrh). Na planinskm grebenima dominira planinska klima koju karakteriziraju vrlo niske temperature i obilna kiša i snijeg. Na Velikoj gori ima i mnogo mrazišta i ledenih špilja - hladnjak odn hladilnik (slo.) pod Ostrim vrhom, Ledena špilja odn. Ledena jama (slo.) u Smrekovom žlebu itd. - u kojima se čak i ljeti održava temperatura oko ledišta. mrȁzīšte sr ograničeno manje ljevkasto područje u kojem, zbog slijevanja okolnog hladnog zraka, dolazi do pojave mraza i vrlo niskih temperatura zraka Veliku planinu također krase 2 strme stjenovite litice; Okameneli svatje - Bele stene (hrv. Okamenjeni svatovi - Bijele stijene) okrenuti prema istoku i sjeveru (Ribniška dolina, Ljubljanska kotlina, Krim, Dolenjska, Suha krajina, Kočevski rog, Kamniško-Savinjske Alpe, Julijske Alpe, Posavska brda) nalaze se na oko 1000 m nadmorske visine i sastoje se od nekoliko pojedinačnih vertikalnih stijena. Druga, Velika bela stena (hrv. Velika bijela stijena) okrenuta je prema jugu i zapadu (pogled na: Glažutarsku dolinu, Gotenišku goru, Gorski kotar, Snežnik, Javornike, Nanos, Trnovski gozd, Bloke, Idrijsko hribovje). Sastoji se od jedne stijene s više stupnjeva na vrhu, između su su otporniji dolomitni stupovi. Kroz Veliku goru vodi nekoliko šumskih cesta, među kojima Rudeževa cesta (Rakitnica, ruševine radiokluba Ribnica, Brezno pri Jelenovem žlebu, Jelenov žleb, Glažuta), a ujedno i glavna cesta do travnatog predjela s pet odvojaka (povezuju većinu područja, drugi odsjek vodi do Okamenjenih svatova, treći u Smrekovom žlebu itd.). Turn je najviši vrh velike planine sa 1254 m n.v. Vrh se vrlo strmo uzdiže iznad okolice, pa pogled seže prema zapadu i sjeveru (s te točke se vidi kako se preklapaju Triglav i Blegoš). IZVOR Velika gora. Wikipedia (slo) Jelenov Žleb
Jelenov Žleb je naselje v gozdu na Veliki gori v Občini Ribnica in je brez stalnih prebivalcev. Naselje ima le stanovanja za sezonske gozdne delavce. NOB V Jelenovem Žlebu je dne 26. marca 1943 potekala bitka v Jelenovem Žlebu, ena najslavnejših bitk slovenskih partizanov. Tega dne sta Gubčeva in Cankarjeva brigada uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Bataljon, ki je štel 480 vojakov in častnikov, je imel 106 mrtvih in 102 ranjena. Partizani so zaplenili polovico oborožitve italijanskega bataljona, pri tem pa imeli 5 mrtvih in 20 ranjenih. Sklici in opombe
https://sl.wikipedia.org/wiki/Jelenov_%C5%BDleb 
Jelenov Žleb
Autor: Žiga; Wikipedija |
Mala Bela stena je prepadna stena v Veliki gori, na zahodnem delu občine Ribnica na Dolenjskem. Zgodovinsko je bila pomembna lokacija pri bitki v Jelenovem Žlebu, danes pa je znana predvsem kot naravno plezališče. Leži na nadmorski višini med 1030 in 1050 metri in je visoka okoli 40 metrov.
Plezališče in karakteristika smeri Stena je obrnjena na zahod. Zaradi visoke nadmorske višine so primerni meseci za plezanje od maja do septembra. Navrtanih je 71 smeri, ki so razdeljene na 6 sektorjev. Visoke so do 30 metrov, razpon težavnosti pa je od 3 do 8a+. Predvladujejo ekspanzijski svedrovci, novejše smeri pa imajo lepljence. Skala je iz apnenca, vendar je skopa s stopi in oprimki, tako da malce previdnosti pri izbiranju težavnosti smeri ni odveč. V plezališču lahko najdemo vse tipe plezanja, razen izrazitih previsov. Plezalni vodnik z skicami in ocenami smeri ter z opisom dostopa se nahaja na spletni strani Plezalnega kluba Ribnica. Tri "Bele stene" V Veliki gori se v bližini Male Bele stene nahajata še Velika Bela stena, ki se nahaja 3 km jugovzhodno in prav tako gleda na zahod, ter Bela stena, znana tudi pod imeni Bele stene, Okameneli svatje oz. Ribniški svatje. Slednja je edina, ki gleda na vzhod in je vidna iz Ribniške doline. Je priljubljena pohodniška destinacija in zato najbolj znana med lokalnimi prebivalci. https://sl.wikipedia.org/wiki/Mala_Bela_stena 
Mala Bela stena - Jedna od stijena
Izvor: www.plezalniklubribnica.com, preko Wikipedije |
https://sl.wikipedia.org/wiki/Bitka_v_Jelenovem_%C5%BDlebu
Bitka v Jelenovem Žlebu je bila bitka v drugi svetovni vojni, ki je potekala med bataljonom italijanske divizije Macerata in dvema brigadama partizanske vojske 26. marca 1943 v bližini Jelenovega Žleba v Sloveniji.
Dogodki pred bitko
Pred samo bitko se je na širšem območju Notranjske in Kočevja zgodilo več pomembnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na potek in izid bitke.
Napad Narodnoosvobodilne vojske na Dolenjo vas[uredi | uredi kodo]Glavnina slovenske narodnoosvobodilne vojske se je sredi marca 1943 odpravila iz Kočevja proti Notranjski. Prva je 22. marca krenila v predhodnici Šercerjeva brigada, ostale enote pa so šele naslednjo noč prečkale Ribniško dolino in se razporedile na pobočju Velike gore. Nameravale so napasti sovražno postojanko v Dolenji vasi in nato italijanske oddelke prisiliti, da sprejmejo boj pod Veliko goro. V ugodnem trenutku bi se čez njen gorski teren umaknile v Loški potok.
V noči 24. marca je udarna Cankarjeva brigada napadla italijanske čete in vaške straže v vasi, vendar je bila po posredovanju sovražnih tankov odbita.
Italijanski odgovor
Medtem je poveljstvo italijanske jurišne skupine XXI. Aprile, s poveljstvom v Ribnici, koncentriralo čete za protinapad.
Italijani so načrtovali čelni napad na partizanske položaje na Veliki gori s tremi bataljoni (3., 71. fašistična bataljona in 1. bataljon 51. polka), medtem ko bi dva bataljona pri Lenčku in Jelenovem dolu partizanom zaprla umik.
Zjutraj 25. marca so italijanski oddelki ob podpori topništva (baterija s 75 mm topovi), oklepnih enot in letalstva napadli partizanske enote, ki so se bile vkopale na črti Kot–Dane–Podgora–Zadolje–Rakitnica.
Italijanski napad se je izjalovil zaradi napačne ocene partizanske moči s strani italijanskega poveljstva v Ribnici (razmerje moči 2:1 v korist partizanov).
Medtem je bataljon italijanske obmejne straže prodrl na prelaz Lenček (kota 923) in zaprl pot za umik čez Travno goro. Južni del klešč je predstavljal bataljon italijanske divizije Macerata, ki se je napotil iz Grčaric proti Jelenovemu Žlebu. Vendar so morali na poti prenočiti v bližini Malih belih sten.
Italijansko poveljstvo je po neuspelem napadu 25. marca zahtevalo okrepitve, saj bi bil drugače celoten načrt ogrožen. Te so pričele na ribniško kočevsko prihajati še pred koncem istega dne. Italijani so bili tako okrepljeni s 3. bataljonom 24. polka divizije Isonzo, posebnim bataljonom fašistične divizije Cacciatori delle Alpi ter z baterijo topov kalibra 152 mm.
Tako je italijanske sile na tem področju na koncu sestavljalo sedem pehotnih bataljonov s 3308 vojaki in častniki, dve topniški bateriji, oklepni vlak, vod oklepnih avtomobilov in vod tankov (plamenometalcev).
Umik narodnoosvobodilnih čet[uredi | uredi kodo]Partizansko vodstvo je kmalu začelo sumiti, da se pripravlja večji napad. Tako je bil izdan ukaz brigadam, naj zapustijo utrjene položaje na pobočjih Velike gore. V noči med 25. in 26. marcem so se brigade skupaj z ranjenci v dveh kolonah premaknile proti zahodu. Severna kolona, v kateri sta bili Tomšičeva in Šercerjeva brigada, sta prišli nemoteno do Jelenovega Žleba, medtem ko je južno kolono (Cankarjevo in Gubčevo brigado ter štaba Notranjske in Dolenjske operativne cone) pri Mali beli steni presenetil bataljon Macerata, ki se je odpravljal na nove položaje bliže Ribnici.
Bitka
Partizansko poveljstvo je hitro izkoristilo ugoden položaj, v katerem so se znašle partizanske enote. 1. in 2. bataljon Cankarjeve ter 2. bataljon Gubčeve brigade so Italijane stisnili v podkev in v hitri akciji zavzeli koto 1080, greben Male bele stene, s katero so partizani pridobili višji položaj. S kote je bil italijanski bataljon in njegovi premiki jasno viden, kar je pomenilo veliko taktično prednost partizanskih enot.
360 partizanov s 6 težkimi in 18 lahkimi mitraljezi ter lahkim minometom je napadlo preko 480 italijanskih vojakov, ki so imeli v svoji oborožitvi 12 težkih in 24 lahkih mitraljezov ter dva srednja minometa. Partizani so po uri in pol zasedli nekatere italijanske položaje in prisilili nasprotnika k umiku. Italijanski umik se je odvijal povsem neorganizirano in se je ponekod spremenil celo v beg.
Okoli 11. ure je bila bitka končana, saj se brigadi nista podali v zasledovanje umikajočega se sovražnika. Italijanske enote so se brez reda prek gozda umaknile do Glažute in se pričele zbirati šele v Grčaricah.
Italijanski bataljon Macerata je v bitki utrpel velike izgube. 106 vojakov je padlo, 102 pa sta bila ranjena. Partizanske enote so utrpele 5 padlih in 20 ranjenih borcev. V boju so zasegli 7 težkih in 12 lahkih mitraljezov, 1 težki minomet in 190 pušk.
Razplet
26. marca so se medtem okrepljene italijanske enote ponovno usmerile v napad proti pobočjem Velike gore, ki so jih prejšnji dan napadle neuspešno. Partizani so medtem položaje že zapustili, zaradi česar so Italijani nadaljevali pohod proti zahodu. Šele naslednji dan so prišli na prizorišče bitke pri Jelenovem Žlebu, 28. marca pa so se vrnili v izhodiščne baze.
Brigade Narodnoosvobodilne vojske so se po bitki premaknile proti Loškemu potoku ter se razporedile v Dragi in Podpreski. Poveljstvo štabov brigad ter štabov Dolenjske in Notranjske operativne cone je obravnavalo izkušnje in uspehe bojev, medtem ko so imeli borci nekaj dni oddiha.
Leta 1958 so nad breznom v Jelenovem Žlebu postavili spomenik,[1] katerega avtor je bil kipar Stojan Batič. Zaradi kraje je bil pozneje zamenjan s spominsko ploščo, ki je v 21. stoletju, kot mnogo partizanskih obeležij, predmet vandalizma.[2]
Literatura
Sklici
Bitka v Jelenovem Žlebu je bila bitka v drugi svetovni vojni, ki je potekala med bataljonom italijanske divizije Macerata in dvema brigadama partizanske vojske 26. marca 1943 v bližini Jelenovega Žleba v Sloveniji.
Dogodki pred bitko
Pred samo bitko se je na širšem območju Notranjske in Kočevja zgodilo več pomembnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na potek in izid bitke.
Napad Narodnoosvobodilne vojske na Dolenjo vas[uredi | uredi kodo]Glavnina slovenske narodnoosvobodilne vojske se je sredi marca 1943 odpravila iz Kočevja proti Notranjski. Prva je 22. marca krenila v predhodnici Šercerjeva brigada, ostale enote pa so šele naslednjo noč prečkale Ribniško dolino in se razporedile na pobočju Velike gore. Nameravale so napasti sovražno postojanko v Dolenji vasi in nato italijanske oddelke prisiliti, da sprejmejo boj pod Veliko goro. V ugodnem trenutku bi se čez njen gorski teren umaknile v Loški potok.
V noči 24. marca je udarna Cankarjeva brigada napadla italijanske čete in vaške straže v vasi, vendar je bila po posredovanju sovražnih tankov odbita.
Italijanski odgovor
Medtem je poveljstvo italijanske jurišne skupine XXI. Aprile, s poveljstvom v Ribnici, koncentriralo čete za protinapad.
Italijani so načrtovali čelni napad na partizanske položaje na Veliki gori s tremi bataljoni (3., 71. fašistična bataljona in 1. bataljon 51. polka), medtem ko bi dva bataljona pri Lenčku in Jelenovem dolu partizanom zaprla umik.
Zjutraj 25. marca so italijanski oddelki ob podpori topništva (baterija s 75 mm topovi), oklepnih enot in letalstva napadli partizanske enote, ki so se bile vkopale na črti Kot–Dane–Podgora–Zadolje–Rakitnica.
Italijanski napad se je izjalovil zaradi napačne ocene partizanske moči s strani italijanskega poveljstva v Ribnici (razmerje moči 2:1 v korist partizanov).
Medtem je bataljon italijanske obmejne straže prodrl na prelaz Lenček (kota 923) in zaprl pot za umik čez Travno goro. Južni del klešč je predstavljal bataljon italijanske divizije Macerata, ki se je napotil iz Grčaric proti Jelenovemu Žlebu. Vendar so morali na poti prenočiti v bližini Malih belih sten.
Italijansko poveljstvo je po neuspelem napadu 25. marca zahtevalo okrepitve, saj bi bil drugače celoten načrt ogrožen. Te so pričele na ribniško kočevsko prihajati še pred koncem istega dne. Italijani so bili tako okrepljeni s 3. bataljonom 24. polka divizije Isonzo, posebnim bataljonom fašistične divizije Cacciatori delle Alpi ter z baterijo topov kalibra 152 mm.
Tako je italijanske sile na tem področju na koncu sestavljalo sedem pehotnih bataljonov s 3308 vojaki in častniki, dve topniški bateriji, oklepni vlak, vod oklepnih avtomobilov in vod tankov (plamenometalcev).
Umik narodnoosvobodilnih čet[uredi | uredi kodo]Partizansko vodstvo je kmalu začelo sumiti, da se pripravlja večji napad. Tako je bil izdan ukaz brigadam, naj zapustijo utrjene položaje na pobočjih Velike gore. V noči med 25. in 26. marcem so se brigade skupaj z ranjenci v dveh kolonah premaknile proti zahodu. Severna kolona, v kateri sta bili Tomšičeva in Šercerjeva brigada, sta prišli nemoteno do Jelenovega Žleba, medtem ko je južno kolono (Cankarjevo in Gubčevo brigado ter štaba Notranjske in Dolenjske operativne cone) pri Mali beli steni presenetil bataljon Macerata, ki se je odpravljal na nove položaje bliže Ribnici.
Bitka
Partizansko poveljstvo je hitro izkoristilo ugoden položaj, v katerem so se znašle partizanske enote. 1. in 2. bataljon Cankarjeve ter 2. bataljon Gubčeve brigade so Italijane stisnili v podkev in v hitri akciji zavzeli koto 1080, greben Male bele stene, s katero so partizani pridobili višji položaj. S kote je bil italijanski bataljon in njegovi premiki jasno viden, kar je pomenilo veliko taktično prednost partizanskih enot.
360 partizanov s 6 težkimi in 18 lahkimi mitraljezi ter lahkim minometom je napadlo preko 480 italijanskih vojakov, ki so imeli v svoji oborožitvi 12 težkih in 24 lahkih mitraljezov ter dva srednja minometa. Partizani so po uri in pol zasedli nekatere italijanske položaje in prisilili nasprotnika k umiku. Italijanski umik se je odvijal povsem neorganizirano in se je ponekod spremenil celo v beg.
Okoli 11. ure je bila bitka končana, saj se brigadi nista podali v zasledovanje umikajočega se sovražnika. Italijanske enote so se brez reda prek gozda umaknile do Glažute in se pričele zbirati šele v Grčaricah.
Italijanski bataljon Macerata je v bitki utrpel velike izgube. 106 vojakov je padlo, 102 pa sta bila ranjena. Partizanske enote so utrpele 5 padlih in 20 ranjenih borcev. V boju so zasegli 7 težkih in 12 lahkih mitraljezov, 1 težki minomet in 190 pušk.
Razplet
26. marca so se medtem okrepljene italijanske enote ponovno usmerile v napad proti pobočjem Velike gore, ki so jih prejšnji dan napadle neuspešno. Partizani so medtem položaje že zapustili, zaradi česar so Italijani nadaljevali pohod proti zahodu. Šele naslednji dan so prišli na prizorišče bitke pri Jelenovem Žlebu, 28. marca pa so se vrnili v izhodiščne baze.
Brigade Narodnoosvobodilne vojske so se po bitki premaknile proti Loškemu potoku ter se razporedile v Dragi in Podpreski. Poveljstvo štabov brigad ter štabov Dolenjske in Notranjske operativne cone je obravnavalo izkušnje in uspehe bojev, medtem ko so imeli borci nekaj dni oddiha.
Leta 1958 so nad breznom v Jelenovem Žlebu postavili spomenik,[1] katerega avtor je bil kipar Stojan Batič. Zaradi kraje je bil pozneje zamenjan s spominsko ploščo, ki je v 21. stoletju, kot mnogo partizanskih obeležij, predmet vandalizma.[2]
Literatura
- Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945. Ljubljana: Partizanska knjiga. 1976. str. 409–412. COBISS 6356737.
- Ambrožič, Lado (1983). Jelenov žleb. Ljubljana. COBISS 557598.
Sklici
